Agencija za zdravo življenje: marec 2011

Dejstva o rasti

Sorazmerja našega telesa se spreminjajo, ko rastemo. Otrokova glavica predstavlja okrog četrtino človekove telesne dolžine, glava pri odraslem pa le še osmino.
Deklice v zgodnjih obdobjih rasti rastejo hitreje kot dečki. Deklica zraste v sedmih letih in pol do treh četrtin svoje končne odrasle višine; deček doseže to višino pri devetih letih.
Človek je zjutraj približno 1 cm višji kot zvečer. Hrustančne blazinice v hrbtenici se namreč čez dan postopoma vse bolj sesedajo.

Več na:

http://www.agencija-zz.si/zanimivo/54-splosno/153-dejstva-o-rasti.html

Savnanje, sprostitev duše in telesa…

Ljudje smo si različni, zato so različne tudi savne. Osnovno pravilo, ki se ga morate držati je: užitek, sprostitev in potenje.

Poznamo:

Rimska savna ali caldarium

Temperatura zraka: 40 – 42°C, zračna vlaga: 30 – 50%

Zaradi nižje temperature je lahko prijeten uvod v savnanje; učinkovita je za boljšo prekrvavitev kože, pomaga pri mišični napetosti in stresu; priporočilo: 20 minut, med posameznimi obiski počitek.

Parna savna

Temperatura zraka: 45 – 50°C, zračna vlaga: 90 – 100%

Revitalizira, vlaži in čisti dihalne poti, odpira kožne pore, omogoča prečiščevanje telesa in pospešuje prekrvavitev; inhalirajte fino vodno paro, ki deluje blažilno pri prehladu, kašlju in hripavosti; vlažna toplota je idealna za kožo in sproščanje mišic.

Več na:

http://www.agencija-zz.si/nega-telesa/47-nega-telesa/106-savnanje-sprostitev-duse-telesa.html

Kaj je kašelj?

Kašelj je normalen refleksni obrambni mehanizem dihal. Čisti namreč dihalne poti sluzi in tujkov, ki zaidejo vanje. Fiziološki namen kašlja je torej ohranitev prehodnosti dihalnih poti in s tem normalnega dihanja.

Kašelj nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganskem deblu. Od tod pride ukaz za močno skrčenje mišičja, ki sproži hiter izdih, kar omogoči hitro odstranitev tujkov in sluzi iz dihalnih poti. Kašelj je lahko tudi znak, ki spremlja različne bolezni, kot sta na primer gripa in prehlad, pa tudi hujše bolezni, kot so astma, bronhitis, pljučnica, pljučni edem, tuberkuloza.

Vir: Utrip, Maja Batagelj

Več na:

http://www.agencija-zz.si/zdravje/bolezni-simptomi/108-kaj-je-kaselj.html

Kaj je aktivno življenje?

Aktivno življenje ni nič zapletenega in prav nič revolucionarnega, je le preprosta ideja, kako živeti bolj aktivno. Pojavila se je že pred časom, vendar se še vedno razvija in izpopolnjuje. Pomeni vrnitev k nekaterim dobrim osnovam – preprostosti, zmernosti, raznolikosti ...

Upošteva radost, vrednosti in koristi različnih telesnih dejavnosti, kar pomeni ukvarjati se z dejavnostmi, ob katerih boste uživali in od njih tudi imeli koristi.

Več na:

http://www.agencija-zz.si/lepota-gibanja/43-lepota-gibanja/115-kaj-je-aktivno-zivljenje.html

Kaj se skriva v hrani

Sestavine hrane delimo v štiri glavne skupine.

Makronutriente potrebujemo v večjih količinah za energijo. Vključujejo: Ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine.
Mikronutrienti so vitalnega pomena, potrebujemo pa jih v neznatnih količinah. To so vitamini, minerali in dve esencialni maščobni kislini.
V tretji skupini so vlakninasti ogljikovi hidrati, ki ne dajejo energije.
In v četrto voda.

Več na:
http://www.agencija-zz.si/kuhajmo-zdravo/42-kuhajmo-zdravo/123-kaj-se-skriva-v-hrani.html