Splošno o masaži

Po dobri masaži se lahko počutite kot nova oseba. Raziskave kažejo, da masaža lahko poveča odpornost, odpravi nespečnost, lajša migrene, odpravlja bolečine, ki so posledica fizičnega dela in še veliko več. Mnogi so masažo že vključili v svoj stil življenja.

Zbogom bolečine

Sliši se predobro, vendar je res. Z masažo lahko lajšamo bolečine ali pa jih celo odpravimo. Skupina raziskovalcev iz Centra za zdravstvene raziskave iz Seattla v Washingtonu, je ugotovila, da je masaža bolj učinkovita kot običajna zdravljenja vključno z akupunkturo in kiropraktiki. Ni jasno zakaj, vendar več študij kaže, da masaža znižuje raven stresnega hormona kortizola, obenem pa s povečanim nastajanjem hormonov serotonina (hormona sreče) in dopamina, prispeva k dobremu počutju. Te spremembe prispevajo k znižanju krvnega tlaka in blokirajo receptorje za bolečino v vašem živčnem sistemu. Z masažo povečamo pretok krvi v mišicah in jim s tem pomagamo pri zdravljenju. Z masažo tudi lajšamo migrene in običajne bolečine, ki se pojavijo kot posledica fizičnega dela

Globok spanec in prijetne sanje

Dokazano je da masaža povzroči intenzivnejše delta valove v vaših možganih – to so tisti, ki so povezani z globokim spancem. Zato se zelo pogosto zgodi, da preprosto zaspite na masažni mizi.

Koncentracija

Študije, ki so raziskovale povezanost masaže s spancem, so pokazale, da tudi 15 minutna masaža pomaga pri koncentraciji saj masaža stimulira del možganov, ki je povezan s koncentracijo.

Pripravil: Tajska masaža Chaothai

Več na: Agencija za zdravo življenje

Kolesarjenje

Kolesarjenje je idealen rekreativni šport, ker v kratkem času prepotuješ veliko razdaljo. Potovanje je v vseh pogledih zelo zanimivo in pestro.

Kolo po meri kolesarja in denarnice, obvezne so kolesarske hlače. Boleča zadnja plat onemogoče vsakršno kolesarjenje. Kolesarimo lahko v smislu dnevnega rekreativnega treninga (vadbe) ali v obliki kolesarskega potovanja. To si pripravi vsakdo sam za svoj namen.

Začetne smeri naj bodo ravninske in po možnosti manj prometne. Najvišje in najpomembnejše pravilo naj bo obvezno upoštevati cestno prometne predpise. Kolesarjenje naj ne bo tekmovanje. Bodite pozorni na okolje, na pokrajino, ker kolesarite. Veliko lepega in zanimivega lahko vidite, če dobro gledate in opazujete. Vadimo lahko sami ali v skupini. V tem je velika razlika.

Če si sam, nimaš nikakršnih obveznosti, nobenih skrbi, kako boš vozil. Čim je na cesti skupina, se zadeva bistveno spremeni. Skupina je lahko v koloni ali v dveh vrstah, odvisno od števila kolesarjev. Kolesar na čelu vozi določen čas, nakar pride do menjave. Prvi zaostane in se priključi zadnjemu, drugi postane prvi in tako naprej. Vedeti je treba, kam se umakne čelni. Običajno desno, ostali ga prehitijo po levi. Pri večji skupini v dveh vrstah, se čelni umaknejo vsak na svojo stran, levi v levo, desni v desno, ostali vozijo mirno naprej. Zelo pomembno je, da se pri menjavah ne spreminja tempo vožnje. Vse v enakomernem tempu! Vožnja v skupini je zahtevna zadeva in se je moramo naučiti. Vsaj eden mora menjavo obvladovati, da lahko pravilno nauči ta pomemben element še ostale v skupini. Pri tem ne smemo pozabiti na varnost kolesarjev in na nevarnost ki preži na nas na cesti.

Luknja v zračnici! Če nimamo ustreznega pribora s seboj smo pešci. Kar predstavljajte se v tem položaju. Ni zavidljiv! Torej, pribor za krpanje lukenj, montirne ploščice, rezervna zračnica in tlačilka sodijo na torbico na kolesu. Tudi kakšna malenkost iz prve pomoči ni odveč.

V snovanju popotovanja s kolesom se je daljnega leta 1979 rodila slovenska kolesarska transverzala ali 1000 km po Sloveniji.

Popularni so tudi razni maratoni.

Možnosti za kolesarjenje je veliko, le izbrati je treba pravo. Pri tem nikakor ne pozabite, zakaj smo se odločili za rekreativno aktivnost. Okrepiti želimo telo in duha. To pomeni, da moramo kolesariti z odprtimi očmi in ušesi, ne le z nogami. Vpijajmo lepote, ki nam jih ponuja naša čudovita narava, ki jo mi z nepremišljenimi dejanji tako vztrajno uničujemo.

Več na: Agencija za zdravo življenje

Tek

Že od prabiti je bil tek človeku »orodje in orožje« - življenjska nuja in sredstvo preživetja. Človek je uporabljal tek, bil telesno aktiven tisočletja in se skozi evolucijo na tak način življenja prilagodil. Danes človek ne potrebuje nemočnih mišic oziroma bolj kot te potrebuje zdravo in močno srce in prožno ožilje.

O pomenu dolgotrajnega teka za ohranjanje zdravja pričajo zgledi in rezultati številnih raziskav.

Na inštitutu za zdravje v Helsinkih so pri bivših finskih dolgoprogaših (v času spremljanja so bili stari povprečno 57 let) ugotovili, da prav nihče med njimi ni bil debel, da so štirikrat manj obolevali za sladkorno boleznijo, dvakrat manj za povišanim krvnim tlakom in boleznimi srca kot ljudje kontrolne skupine.

Prof. Vasankari je po deset mesečni pretežno tekaški vadbi povprečno 44 let starih odraslih ugotovil visoko izboljšanje aerobnih sposobnosti, občutno znižanje telesne teže in delež maščobnega tkiva ter zelo pozitivne spremembe v razmerju med koristnim in škodljivim holesterolom. Koristen visokonasičen holesterol HDL se je povečal za 15%, škodljivi nizkonasičeni LDL pa se je znižal za 10%. Pri bivših tekačih ugotavljajo boljše prehrambene navade in večjo gibalno aktivnost vse do pozne starosti.

Tekaču se ni treba nikoli ukvarjati s seštevanjem kalorij in ob temu imeti slabo vest. Kdor redno teče, mu tako rekoč ni potrebno skrbeti za pravilno prehrano. Telo tekača razvije somatsko inteligenco, kar pomeni, da tekač podzavestno izbira jedi, ki organizmu najbolj ustrezajo. Tekači tako pojejo več ogljikovih hidratov, sadja, nemastne hrane itd.

Več na: Agencija za zdravo življenje

Vse se začne v družini

S prvimi gibalnimi izkušnjami moramo poseči v najbolj zgodnje obdobje razvoja otroka in v njemu najbolj udobnem okolju, to je v družini. Družina naj bo torej spodbujevalka otrokovega razvoja in gibanja. Z gibanjem moramo zapolniti velik del otrokove biti tako telesne kot tudi duhovne in čustvene ter velik del otrokovega sveta.

Odnos do gibanja in športnih aktivnosti se najbolje in najhitreje oblikuje prav v družini. Kot je znano, v tej osnovni življenjski celici koreninijo mnoge osebnostne značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka, pa tudi mnoge gibalne izkušnje in navade, vendar je pri otroku vse to treba šele razviti. Otrok dobi svoje prve izkušnje o telesnem, motoričnem, gibalnem in vsakršnem drugem razvoju prav v družini.

Družina lahko v začetnem obdobju najbolj oblikuje otroka in mu pomaga pri pridobivanju potrebnim gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otroka v družini potekata normalno in če vsak otrokov dan zapolnjen z veliko raznovrstnega gibanja, potem z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo otrok take izkušnje sprejel kot način življenja. Verjamemo, da si bo na ta način izoblikoval pozitiven odnos do gibanja in športa in ga postopno dvignil na raven vrednote.

Več na: Agencija za zdravo življenje

Organizirajmo se za kuhanje

Organizirajmo se za kuhanje

Image via WikipediaKuhamo lahko na različne načine in pod različni pogji (npr. improviziranem ognju). Današnji so v uporabi funkcionalno opremljene kuhinje, v kateri ne manjkajo različni priopmočki za kvalitetno in zdravo pripravo jedi. Naj naštejemo nekaj pripomočkov: kozice, pekači, lesene kuhalnice, zajemalke, tehtnica, mlinček za začimbe, deska za rezanje, posoda na pritisk in paro, valjari, cedilo za testenine, centrifuga, mešalnik, strgalo z različnimi funkcijami, strojček za delanje testenin, cedila, modelčki za piškote. Pripomočki, ki jih uporabljamo v kuhinji morajo biti vedno čisti, kar pripomore, da je hrana kvalitetno pripravljena.

Hladilnik in štedilnik sta zelo uporabna, štedilnik je lahko električni, na plamen ali na drva; kuhanje na drva je odločno najbolj kvaliteten način, vendar za tistega, ki ni vajen takšnega načina kuhanja, je potrebno obdobje preizkušnje (povprašajte za nasvet starejše), na splošno pa imamo na razpolago plinske ali električne štedilnike.

Pred zaključkom tega poglavja bomo dodali še nekaj o kuhinjski posodi. Najbojlše so tiste iz litega železa ali žgane gline. Za slednje velja, da je žgana glina zelo krhek material, ki ločuje vonjave. Zelo dobro se kuha tudi v aluminijastih posodah, vendar bodite pazljivi, da po končanem kuhanju hrane ne shranjujete v njih, ker se hitro naredi strupeni aluminijev oksid. Posode iz jekla z dvojnim dnom so še dokaj primerne za kuhanje, med tem ko popolnoma odsvetujemo posode z nerjavečim dnom, kajti ta snov čez čas odstopi in se pomeša s snovmi, ki jih kuhamo.
Več na: Agencija za zdravo življenje

Kaj, kako in kdaj jesti (2. del)

Naša dieta naj bi bila merjena več ali manj v naslednjih odstotkih: 30% žitaric, 40% sadja in zelenjave, 10% mlečnih izdelkov, 10% sočivja, 10% suhega sadja, dišave, naravni sladkorni nadomestki. Omenili smo že dejstvo, da obstajajo ugodne in neugodne kombinacije hrane. Poglejmo jih nekaj:

a) Kislo južno sadje (pomaranče, limone) se naj bi uporabljalo ob postih kot sokovi ali celo sadje ker se ne mešajo dobro s sladkim sadjem in na splošno z drugo hrano; sladko sadje (kot banane, lubenice, marelice, smokve, dinje, hruške, itd.) gredo še kar dobro skupaj s polkislim sadjem (češnje, maline, kaki, robidnice, breskve), med tem, ko se ne more mešati z oljnatim sadjem (mandeljni, pinoli, kokosom, avokadom, olivami), sladko sadje pa se lahko uporabi z mlečnimi izdelki ali v moki. Sadni in zelenjavni sokovi se upoštevajo kot sestavine iz katerih so sestavljeni.

b) Sadje in zelenjava naj se ne bi uporabljali v istem obroku, razen jabolk in ananasa.

c) Zelenjava se lahko pripravlja z oljnatimi maščobami in sočivjem.

d) Nikoli ne vzemite dveh ali več sestavin, ki so polne proteinov: kuhana zelenjava skupaj s sestavino polno proteinov (sočivje ali sir), žitarice s proteinsko hrano. Riž in druga žita se dobro ujemajo z zelenjavo.

e) Ne priporoča se mleko skupaj z zelenjavo, seveda pa v majhnih količinah ni škodljivo. Sadje je najbolje jesti kot ločen obrok ali pa skupaj z vročim mlekom.

f) Slaščice naj bi se uživale posebej in nikoli na koncu obroka, kar je težko prebavljivo. Sladko, masno, sadje in žitarice so zelo redilne mešanice in se ne priporočajo za tiste, ki imajo težave s telesno težo.

Sedaj pa dajmo nekaj primerov o dnevni prehrani: lahek zajtrk je lahko sestavljen iz jogurta, sadja in čaja; malo težji zajtrk; prepečenec, marmelada in čaj ali za tistega, ki mu je bolj všeč slani zajtrk; solata s prepečencem, med tem, ko je težek zajtkr lahko sestavljen iz mleka in kosmičev ter nekaj suhega sadja ali iz mleka in prepečenca ali pa iz piškotov.

Če ste zajtrkovali lahke stvari na osnovi sadja in jogurta, lahko sredi dopoldneva pojeste tudi nekoliko žitaric; kruh in sir, košček torte, kruh in marmelada ali kakšnen piškot; če pa zjutraj niste zajtrkovali sadje, pa je to dober trenutek, da sedaj pojeste nekaj celega sadja ali popijete sadni sok.

Približno pol ure pred kosilom lahko pijete vodo do nasičenosti. Začnite kosilo s predjedjo, lahko je tudi solata, pomembno je, da je to hladna hrana in zato je priporočljivo, da se jo použije na začetku obroka. Nato sledi glavna jed: testenine, riž, ki so lahko suhi ali v juhi, lahko so združeni skupaj z zelenjavo in sočivjem, ali zelenjavo in sirom; če ste pripravili zelo bogato glavno jed, je lahko naslednja jed bolj reducirana, npr. kakšno preprosto pripravljeno zelenjavo, v obratnem primeru pa je lahko naslendja jed bogata sestavljena iz sočivja ali sira; kosilo zaključite s sladico ali kakšno toplo pijačo.

Če imate radi slaščice je najboljši čas, da jih jeste okoli 16-17 popoldan kot malico.

Večerni obrok naj ne bi bil nikoli preobilen; skodelica toplega mleka ali solata brez kisle zelenjave (paradižniki, itd.), a nato sledi topel čaj, če pa želite použiti žitarice, jih vzemite v obliki krekerjev ali prepečenca. Dober nasvet za tiste, ki imajo težave s črevom pa je, da zvečer použijejo samo zelenjavno juho. Ti splošni nasveti bodo vsekakor uporabni, ampak vsak izmed nas lahko postane izvrsten dietist samega sebe, tako, da postane pazljiv na obnašanje svoje prebave, ter da se ne pusti vplivati svojemu poželenju.
Nazaj na Kaj, kako in kdaj jesti (1. del)

Več na: Agencija za zdravo življenje

Kaj, kako in kdaj jesti (1. del)

Zelenjava, sadje, suho sadje, sočivje, žitarice, mlečni izdelki, sveži ali sezonski, arome, zelišča in začimbe:

S temi sestavinami in njihovimi derivati lahko skuhamo neskončno število okusnih jedi z različnimi hranilnimi vrednostmi.

Pravilna prehrana je dvakrat pomembna. Preobilno uživanje hrane, uživanje hrane v vznemirjenem in tesnobnem duševnem stanju, ter uživanje umazane hrane povzročajo slabo prebavo.

Posredovali vam bomo nekaj »zlatih nasvetov« o tem, kako pridobiti največ od našega načina prehranjevanja, računajoč na to, da ima vsak izmed nas različne sposobnosti prilikovanja:

1. Zelo pomembna za našo prabavo je zavest, s katero porabljamo naše obroke. Vedro razpoloženje pomaga pri prebavi. Prijetno vzdušje in dobro razpoloženje sta pri prebavi enako pomembna kot kvaliteta hrane.

2. Pozorno žvečenje: »prebava se začne že v ustih«, pravijo vse zannosti prehranjevanja.

3. Jejte ko ste lačni, vendar se ne prenajejte, pomembno je pustiti nekaj praznega prostora.

4. Obroki naj bi bili pripravljeni preprosto in naj ne bi vsebovali preveč različnih jedi: po Ayur – vedi (antični medicinski znanosti) ni dobro vso hrano mešati med sabo, ker lahko škoduje. Hrano je treba kombinirati zaradi okusa, za učinkovito prebavo in zaradi presnove.

5. Jedi naj bi bile pripravljene in porabljene v kratkem času, da izrabite hranilne lastnosti, ki jih imajo v sebi, posebej v surovi hrani in da se izognete morebitnim zastrupitvam, tudi v kuhanju.

6. Sestavine, ki jih uporabljate, morajo biti sveže in dobre kvalitete: integralne in biološke žitarice in sočivje, če je le mogoče, biološko sadje, v obratnem primeru, pa ga vsaj dobro operite in olupite.

7. Slaščice naj ne bi bile pogosto uporabljene v naši prehrani in v vsakem primeru je bolje uporabljati med za sokove in druge ne pečene slaščice ter rjavi sladkor za pečene slaščice.

8. Niti ocvrte jedi naj nebi bile pogosto uporabljene, če pa si želimo cvreti, uporabljamo prečiščeno maslo (GHI) ali lahka olja (sezamovo, sončnično, ...).

9. Če je le mogoče, imejte kosilo ob solarnem poldnevu, ker je tedaj moč prebave največja. Z novim obrokom počakajte vsaj tri ure, po lažjem obroku in vsaj pet ur po težjem obroku. Če jemo ob določenih urah, brez dodatnih zalogajev med obroki, nam to pomaga pri umirjanju jezika.

10. Ne uporabljajte hladnih ali svežih tekočin med obroki, ampak vsaj eno uro pred ali po obroku; če imate potrebo po pitju, izberite raje topel čaj ali zelenjavno juho. Pitje med obrokom zmanjša apetit in s tem tudi nagon po prejedenju. Zmerno pitje med jedjo pomaga želodcu pri njegovem delu, pitje po jedi pa oslabi želodčne sokove in zmanjša prebavni ogenj.

11. Bodite čisti; zunanja čistoča pomeni vzdrževanje visoke ravni čistoče med kuhanjem in uživanjem hrane. To seveda vključuje običajne dobre navade umivanja rok pred obrokom, ter rok in ust po obroku.
Naprej na Kdaj, kako in kdaj jesti (2. del)
Več na: Agencija za zdravo življenje