Kaj, kako in kdaj jesti (1. del)

Kaj, kako in kdaj jesti (1. del)

Zelenjava, sadje, suho sadje, sočivje, žitarice, mlečni izdelki, sveži ali sezonski, arome, zelišča in začimbe:
S temi sestavinami in njihovimi derivati lahko skuhamo neskončno število okusnih jedi z različnimi hranilnimi vrednostmi.
Pravilna prehrana je dvakrat pomembna. Preobilno uživanje hrane, uživanje hrane v vznemirjenem in tesnobnem duševnem stanju, ter uživanje umazane hrane povzročajo slabo prebavo.
Posredovali vam bomo nekaj »zlatih nasvetov« o tem, kako pridobiti največ od našega načina prehranjevanja, računajoč na to, da ima vsak izmed nas različne sposobnosti prilikovanja:
1. Zelo pomembna za našo prabavo je zavest, s katero porabljamo naše obroke. Vedro razpoloženje pomaga pri prebavi. Prijetno vzdušje in dobro razpoloženje sta pri prebavi enako pomembna kot kvaliteta hrane.
2. Pozorno žvečenje: »prebava se začne že v ustih«, pravijo vse zannosti prehranjevanja.
3. Jejte ko ste lačni, vendar se ne prenajejte, pomembno je pustiti nekaj praznega prostora.
4. Obroki naj bi bili pripravljeni preprosto in naj ne bi vsebovali preveč različnih jedi: po Ayur – vedi (antični medicinski znanosti) ni dobro vso hrano mešati med sabo, ker lahko škoduje. Hrano je treba kombinirati zaradi okusa, za učinkovito prebavo in zaradi presnove.
5. Jedi naj bi bile pripravljene in porabljene v kratkem času, da izrabite hranilne lastnosti, ki jih imajo v sebi, posebej v surovi hrani in da se izognete morebitnim zastrupitvam, tudi v kuhanju.
6. Sestavine, ki jih uporabljate, morajo biti sveže in dobre kvalitete: integralne in biološke žitarice in sočivje, če je le mogoče, biološko sadje, v obratnem primeru, pa ga vsaj dobro operite in olupite.
7. Slaščice naj ne bi bile pogosto uporabljene v naši prehrani in v vsakem primeru je bolje uporabljati med za sokove in druge ne pečene slaščice ter rjavi sladkor za pečene slaščice.
8. Niti ocvrte jedi naj nebi bile pogosto uporabljene, če pa si želimo cvreti, uporabljamo prečiščeno maslo (GHI) ali lahka olja (sezamovo, sončnično, ...).
9. Če je le mogoče, imejte kosilo ob solarnem poldnevu, ker je tedaj moč prebave največja. Z novim obrokom počakajte vsaj tri ure, po lažjem obroku in vsaj pet ur po težjem obroku. Če jemo ob določenih urah, brez dodatnih zalogajev med obroki, nam to pomaga pri umirjanju jezika.
10. Ne uporabljajte hladnih ali svežih tekočin med obroki, ampak vsaj eno uro pred ali po obroku; če imate potrebo po pitju, izberite raje topel čaj ali zelenjavno juho. Pitje med obrokom zmanjša apetit in s tem tudi nagon po prejedenju. Zmerno pitje med jedjo pomaga želodcu pri njegovem delu, pitje po jedi pa oslabi želodčne sokove in zmanjša prebavni ogenj.
11. Bodite čisti; zunanja čistoča pomeni vzdrževanje visoke ravni čistoče med kuhanjem in uživanjem hrane. To seveda vključuje običajne dobre navade umivanja rok pred obrokom, ter rok in ust po obroku.
Naprej na Kdaj, kako in kdaj jesti (2. del)
Več na: Agencija za zdravo življenje

Ni komentarjev:

Objavite komentar