Tek

Tek

Že od prabiti je bil tek človeku »orodje in orožje« - življenjska nuja in sredstvo preživetja. Človek je uporabljal tek, bil telesno aktiven tisočletja in se skozi evolucijo na tak način življenja prilagodil. Danes človek ne potrebuje nemočnih mišic oziroma bolj kot te potrebuje zdravo in močno srce in prožno ožilje.

O pomenu dolgotrajnega teka za ohranjanje zdravja pričajo zgledi in rezultati številnih raziskav.

Na inštitutu za zdravje v Helsinkih so pri bivših finskih dolgoprogaših (v času spremljanja so bili stari povprečno 57 let) ugotovili, da prav nihče med njimi ni bil debel, da so štirikrat manj obolevali za sladkorno boleznijo, dvakrat manj za povišanim krvnim tlakom in boleznimi srca kot ljudje kontrolne skupine.

Prof. Vasankari je po deset mesečni pretežno tekaški vadbi povprečno 44 let starih odraslih ugotovil visoko izboljšanje aerobnih sposobnosti, občutno znižanje telesne teže in delež maščobnega tkiva ter zelo pozitivne spremembe v razmerju med koristnim in škodljivim holesterolom. Koristen visokonasičen holesterol HDL se je povečal za 15%, škodljivi nizkonasičeni LDL pa se je znižal za 10%. Pri bivših tekačih ugotavljajo boljše prehrambene navade in večjo gibalno aktivnost vse do pozne starosti.

Tekaču se ni treba nikoli ukvarjati s seštevanjem kalorij in ob temu imeti slabo vest. Kdor redno teče, mu tako rekoč ni potrebno skrbeti za pravilno prehrano. Telo tekača razvije somatsko inteligenco, kar pomeni, da tekač podzavestno izbira jedi, ki organizmu najbolj ustrezajo. Tekači tako pojejo več ogljikovih hidratov, sadja, nemastne hrane itd.

Več na: Agencija za zdravo življenje