Kaj, kako in kdaj jesti (2. del)

Naša dieta naj bi bila merjena več ali manj v naslednjih odstotkih: 30% žitaric, 40% sadja in zelenjave, 10% mlečnih izdelkov, 10% sočivja, 10% suhega sadja, dišave, naravni sladkorni nadomestki. Omenili smo že dejstvo, da obstajajo ugodne in neugodne kombinacije hrane. Poglejmo jih nekaj:

a) Kislo južno sadje (pomaranče, limone) se naj bi uporabljalo ob postih kot sokovi ali celo sadje ker se ne mešajo dobro s sladkim sadjem in na splošno z drugo hrano; sladko sadje (kot banane, lubenice, marelice, smokve, dinje, hruške, itd.) gredo še kar dobro skupaj s polkislim sadjem (češnje, maline, kaki, robidnice, breskve), med tem, ko se ne more mešati z oljnatim sadjem (mandeljni, pinoli, kokosom, avokadom, olivami), sladko sadje pa se lahko uporabi z mlečnimi izdelki ali v moki. Sadni in zelenjavni sokovi se upoštevajo kot sestavine iz katerih so sestavljeni.

b) Sadje in zelenjava naj se ne bi uporabljali v istem obroku, razen jabolk in ananasa.

c) Zelenjava se lahko pripravlja z oljnatimi maščobami in sočivjem.

d) Nikoli ne vzemite dveh ali več sestavin, ki so polne proteinov: kuhana zelenjava skupaj s sestavino polno proteinov (sočivje ali sir), žitarice s proteinsko hrano. Riž in druga žita se dobro ujemajo z zelenjavo.

e) Ne priporoča se mleko skupaj z zelenjavo, seveda pa v majhnih količinah ni škodljivo. Sadje je najbolje jesti kot ločen obrok ali pa skupaj z vročim mlekom.

f) Slaščice naj bi se uživale posebej in nikoli na koncu obroka, kar je težko prebavljivo. Sladko, masno, sadje in žitarice so zelo redilne mešanice in se ne priporočajo za tiste, ki imajo težave s telesno težo. 

Sedaj pa dajmo nekaj primerov o dnevni prehrani: lahek zajtrk je lahko sestavljen iz jogurta, sadja in čaja; malo težji zajtrk; prepečenec, marmelada in čaj ali za tistega, ki mu je bolj všeč slani zajtrk; solata s prepečencem, med tem, ko je težek zajtkr lahko sestavljen iz mleka in kosmičev ter nekaj suhega sadja ali iz mleka in prepečenca ali pa iz piškotov. 

Če ste zajtrkovali lahke stvari na osnovi sadja in jogurta, lahko sredi dopoldneva pojeste tudi nekoliko žitaric; kruh in sir, košček torte, kruh in marmelada ali kakšnen piškot; če pa zjutraj niste zajtrkovali sadje, pa je to dober trenutek, da sedaj pojeste nekaj celega sadja ali popijete sadni sok. 

Približno pol ure pred kosilom lahko pijete vodo do nasičenosti. Začnite kosilo s predjedjo, lahko je tudi solata, pomembno je, da je to hladna hrana in zato je priporočljivo, da se jo použije na začetku obroka. Nato sledi glavna jed: testenine, riž, ki so lahko suhi ali v juhi, lahko so združeni skupaj z zelenjavo in sočivjem, ali zelenjavo in sirom; če ste pripravili zelo bogato glavno jed, je lahko naslednja jed bolj reducirana, npr. kakšno preprosto pripravljeno zelenjavo, v obratnem primeru pa je lahko naslendja jed bogata sestavljena iz sočivja ali sira; kosilo zaključite s sladico ali kakšno toplo pijačo.

Če imate radi slaščice je najboljši čas, da jih jeste okoli 16-17 popoldan kot malico. 

Večerni obrok naj ne bi bil nikoli preobilen; skodelica toplega mleka ali solata brez kisle zelenjave (paradižniki, itd.), a nato sledi topel čaj, če pa želite použiti žitarice, jih vzemite v obliki krekerjev ali prepečenca. Dober nasvet za tiste, ki imajo težave s črevom pa je, da zvečer použijejo samo zelenjavno juho. Ti splošni nasveti bodo vsekakor uporabni, ampak vsak izmed nas lahko postane izvrsten dietist samega sebe, tako, da postane pazljiv na obnašanje svoje prebave, ter da se ne pusti vplivati svojemu poželenju.
Nazaj na Kaj, kako in kdaj jesti (1. del)

Več na: Agencija za zdravo življenje